Spisan scenarij 48. Tedna slovenske drame

V dneh od 27. marca do 7. aprila 2018 bodo vse poti gledaliških sladokuscev vodile v Prešernovo gledališče Kranj

sporočilo za javnost, 18. januar 2018

Na dopoldanski novinarski konferenci v Prešernovem gledališču Kranj so razkrili, katere predstave je selektorica izbrala za letošnji 48. Teden slovenske drame. V 12 festivalskih dnevih, od 27. marca do 7. aprila, bo na ogled kar 18 izjemnih predstav, kar je velik, a spodbuden organizacijski zalogaj za Prešernovo gledališče Kranj in lep obet, poln umetniških užitkov, za obiskovalce festivala.

Izbor predstav za tekmovalni in spremljevalni program je pripravila selektorica mag. Tea Rogelj, ugledna gledališka poznavalka. O izboru je povedala: "Gledališki ustvarjalci so na letošnji 48. Teden slovenske drame prijavili 37 uprizoritev, po lastni presoji pa sem si ogledala še dodatnih 25 produkcij, skupaj kar 62 predstav. Dobra polovica predstav, ki sem si jih ogledala za festival, temelji na klasični dramski formi, za primerjavo naj povem, da je bilo v naboru za lanski Teden slovenske drame takšnih tretjina. Med prijavljenimi je bilo šest uprizoritev amaterskih gledaliških skupin in sedem projektov zunajinstitucionalnih skupin, od tega štiri namenjene otrokom ali mladini. Večja zastopanost slovenske dramatike v naših gledališčih v letošnjem letu je pogojena z dejstvom, da so se ustvarjalci SNG Drama iz Ljubljane odločili, da bodo v počastitev 150-letnice Dramatičnega društva zasnovali povsem slovensko sezono. V prvi polovici leta so uprizorili Linhartovo Županovo Micko, sledili so Cankarjevi Hlapci, Jovanovičeva igro Zid-Jezero, slovensko dramatizacijo romana Aldousa Huxleyja Krasni novi svet, otroško predstavo Eve Kraševec in Maje Sever Peter Klepec ali Kako postaneš pravi junak in dramo Mileta Koruna Sveti mož. Slovensko sezono bodo kmalu nadaljevali s premiero Cankarjevega Pohujšanja. "

Poleg SNG Drama v letu 2017 po številu uprizoritev slovenskih del med slovenskimi institucionalnimi gledališči, po mnenju mag. Tee Rogelj, izstopa tudi Prešernovo gledališče Kranj z avtorskim projektom Stenica, ki je nastalo v koprodukciji z Mestnim gledališčem Ptuj, pa tudi s predstavo Matjaža Zupančiča Pesmi živih mrtvecev, ki je nastala v koprodukciji s Slovenskim ljudskim gledališčem Celje, prav tako pa tudi z uprizoritvijo Treh žensk Vinka Möderndorferja.

Selektorica je omenila še Mestno gledališče ljubljansko in njihov muzikal Trač ali Mnogo hrupa za nič, ki sta ga podpisala Gašper Tič in Davor Herceg, prav tako s Shakespearom navdihnjen avtorski projekt Sen kresne noči in žanrski novum v Sloveniji, 'gledališko kriminalno nadaljevanko' v štirih delih Vranja vrata Nejca Gazvode. Precej domačih uprizoritev pa je imelo tudi Slovensko mladinsko gledališče, med njimi so bili avtorski projekt Človek, ki je gledal svet, koncertna uprizoritev pesmi Svetlane Makarovič Pasja procesija, gledališki koncert po pesmih Gregorja Strniše Slovenska popevka in Pošasti Simone Hamer.

"Tako kot že lani, sem pri izboru predstav za festival Teden slovenske drame upoštevala dva poglavitna kriterija in sicer kompleksnost in dovršenost uprizoritev," je povedala selektorica in nadaljevala: "V tekmovalni program sem vključila šest uprizoritev, pet jih bo v spremljevalnem delu, kot selektorica pa se nisem mogla upreti vzgibu, da bi v program – izjemoma – vključila postavitev namenjeno predvsem otroškemu občinstvu. Predstava Nekje drugjeZale Dobovšek, Nine Šorak, Tina Grabnarja in Asje Kahrimanović Babnik v režiji Tina Grabnarja in izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana je družbeno angažirana uprizoritev, ki nas z izostreno občutljivostjo in človeško toplino popelje v otroško razumevanje vojne in begunstva. Predstava, ki bi si jo s svojimi otroki morali ogledati tudi starši. Je ena od najboljših produkcij lanskega leta, ker pa se ne vklaplja v kontekst festivala, si jo bo mogoče ogledati v dodatnem programu."

Mednarodni program, ki ga sestavlja prav tako šest izjemnih produkcij, je predstavila Mirjam Drnovšček, direktorica Prešernovega gledališča Kranj: "Zelo smo veseli, da bomo Teden slovenske drame odprli z delom Nede R. Bric Zrno soli, ki ga je skupaj z Narodnim pozorištem Tuzla pripravilo tudi naše gledališče. Premiera v Tuzli je bila že novembra lani, pri nas bo delo prvič uprizorjeno prav na festivalu. Kljub sodelovanju našega gledališča predstava sodi v mednarodni del, saj je bila uprizorjena v bosanskem jeziku. Gledališkim sladokuscem pa se obeta prava poslastica s serijo treh del pisatelja Evalda Flisarja, ki je ta hip najbolj uprizarjan slovenski avtor v tujini. Njegov Enajsti planet (Haoai), je na oder gledališča Naye Natua v Kolkati v Indiji postavil režiser Goutam Halder. Prihaja tudi Komedija o koncu sveta, režiserja Eija Takatorija, ki jo bo prav te dni premierno uprizorilo gledališče Gessyoku Kagekidan iz Tokia na Japonskem, in delo Nora Nora, ki bo prav v teh dneh premierno uprizorjena v Moskvi. Omeniti pa moram tudi predstavo dramatičarke in performerke Simone Semenič, letošnje nagrajenke Prešernovega sklada, 5fantkov.si (5 djelmoshat), v režiji Helidona Fina, ki jo bo predstavilo gledališče Teatri Kombetar iz Tirane v Albaniji. Iz izraelske gledališke akademije Nissan nativ Acting Studio Jeruzalem pa prihaja predstava Ljudski demokratični cirkus Sakešvili avtorja Roka Vilčnika. Torej si jo bomo na festivalu lahko ogledali v dveh izvedbah, v dveh različnih programskih sklopih."

Dodatni program letošnjega Tedna slovenske drame med drugim prinaša že ustaljene delavnice dramskega pisanja. "Že v minulih letih so te delavnice pogosto vodila zveneča imena, uveljavljeni dramatiki iz tujine, letos pa se nam je zgodilo nekaj še posebej lepega," je povedala vodja umetniškega oddelka Prešernovega gledališča Marinka Poštrak. "Avtor drame Naš razred, ki smo jo pravkar začeli študirati, Tadeusz Słobodzianek, ki je v svetu trenutno najbolj uprizarjan poljski sodobni dramatik, se je odzval našemu vabilu na premiero njegove drame v Kranju in tudi našemu povabilu, da bi vodil delavnico dramskega pisanja. V veliko veselje in čast nam je, da se je tako eminenten dramatik odzval našemu povabilu. Gre za zelo občutljivega, družbeno kritičnega avtorja, ki je z Našim razredom odprl temo antisemitizma na Poljskem in sprožil burne reakcije. Nekateri so trdili, da blati Poljsko, drugi pa so mu pritrjevali, da je končno čas, da se razčisti s tem vprašanjem. Do njegove drame je prevladovalo prepričanje, da so na Poljskem Žide morili samo nacisti, z njegovo dramo pa je prišlo na dan, da so leta 1941 tudi nekateri Poljaki sami na zelo krut način pobili svoje židovske sosede. Travmatična tema, ki jo je odprl, ne zadeva zgolj Poljske, ampak sodi tudi v naš prostor in čas."

Tadeusz Słobodzianek je v Varšavi ustanovil tudi svojo šolo dramskega pisanja, ki je zdaj že legendarna, iz nje pa je izšlo ogromno, okoli 40 dramatikov. Marinka Poštrak: "Osnova njegove šole je, da mora dramatik sodelovati pri procesu predstave, da se drama ne konča, ko avtor spiše dramski tekst, ampak se učenje pisanja dogaja v konfrontaciji z režiserjem, igralci itd., da so vsi veliki dramatiki pisali na ta način (npr. Shakespeare, Molière), da so intenzivno živeli in delali v gledališču pri nastajanju predstave in se tako naučili osnovnih pravil, zakonitosti odra, ne samo literature. Zelo se veselimo prihoda takšnega mentorja. Upam, da bodo mladi dramatiki prepoznali priložnost in se na delavnico tudi prijavili."

Dramske delavnice pa so samo ena od spremljevalnih dejavnosti Tedna slovenske drame. Mirjam Drnovšček je izpostavila še bralne uprizoritve dramskih besedil, nominiranih za Grumovo nagrado, ki bodo potekale v Slovenskem gledališkem inštitutu v Ljubljani, pa tudi bralne uprizoritve študentov AGRFT pod vodstvom Žanine Mirčevske in okroglo mizo, ki jo pripravljajo v sodelovanju z Društvom gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije. "Natečaj za letošnje Grumove nagrade je že zaključen, prav tako natečaj za mladega dramatika. Kdo so nominiranci, bomo izvedeli v začetku marca, za grumovega nagrajenca pa ob zaključku 48. Tedna slovenske drame," je na novinarski konferenci povedala Mirjam Drnovšček.

Finančno plat letošnjega Tedna slovenske drame je direktorica Prešernovega gledališča predstavila s konkretnimi številkami: Ministrstvo za kulturo prispeva 65.000 evrov, mestna občina Kranj 48.000 evrov, iz lastnih prihodkov pa načrtujejo okoli 10.000 evrov. Upajo še na odziv kakega sponzorja, čeprav je, kot je dejala Mirjam Drnovšček, "na tem področju katastrofa, pa ne vem, ali je ta katastrofa večja ali manjša od Ministrstva za kulturo". Prešernovo gledališče je namreč letos že tretje leto zapored od ministrstva dobilo manj sredstev kot leto poprej. "Ne bom ’jamrala’, sem pa prizadeta, v kakšnih pogojih moramo delati," je sklenila direktorica.

Podroben program, utemeljitev izbora selektorice za posamezno predstavo in druge podatke najdete v priponkah.